.webp)
Najpogostejši zunanji zajedavci so bolhe, uši, garje, demodeks in klopi. Bolhe in uši so prenašalke različnih bolezni: bartoneloze, hemobartoneloze in tudi drugih bolezni ter so vmesni gostitelj trakulje Dipylidium caninum. Klopi prenašajo povzročitelje anaplazmoze (erlihioze), borelioze, babezioze in tudi druge. Poleg naštetih zunanjih zajedalcev lahko mednje štejemo tudi peščene muhe, ki so prenašalke leišmanioze, in komarje, ki prenašajo razvojno obliko srčne gliste. Najpogostejši notranji zajedalci so trakulje in gliste, pri katerih večina vrst zajeda v črevesju psov in mačk. Obolele živali, najpogosteje mladiči, imajo drisko, napet trebuh, hujšajo. Odrasle živali velikokrat ne kažejo nobenih kliničnih znakov, vendar z iztrebki izločajo jajčeca oziroma druge razvojne oblike v okolje, kar predstavlja nevarnost za druge živali in tudi za ljudi, saj se nekateri zajedalci, predvsem zaradi pomanjkanja higiene, prenesejo tudi na človeka. Zato je preprečevanje trakuljavosti in glistavosti izrednega pomena.
Proti zunanjim in notranjim zajedalcem danes obstaja veliko različnih preparatov, ki se pojavljajo v obliki ovratnic, past, tablet, kapljic in ampul. Pri izbiri ustreznega preparata pa vam bomo svetovali pri nas.
Bolhe so majhni, rjavi, brezkrilni insekti s tremi pari nog, ki so vidni tudi s prostim očesom. Prehranjujejo se z gostiteljevo krvjo, zato ob pikih povzročajo srbenje, alergijo, pri večjem številu pa tudi anemijo. Samice odlagajo jajčeca na gostitelja, ker pa ta niso pripeta na dlako, padajo v okolico, kjerkoli se žival giblje - zato moramo pri odpravljanju bolh z živali poskrbeti tudi za čiščenje okolice.
Uši so majhni, brezkrilni insekti, ki so vidni tudi s prostim očesom. Od bolh jih lahko ločimo predvsem po tem, da jajčeca samice lepijo na dlake.
Garje so zajedalci, ki povzročajo nalezljivo kožno obolenje. Prehranjujejo se z epitelom kože, največ poškodb na koži pa naredijo samice z delanjem kožnih vrtin, kamor ležejo jajčeca. Pri živalih se pojavi močno praskanje, neodlakana mesta, ki so lahko prekrita s krastami. Poznamo tudi ušesno garjavost, ki povzroča vnetje zunanjega sluhovoda.
Demodeks je zajedalec, ki zajeda v dlačnih mešičkih in ga najdemo na koži pri večini zdravih živali. Če se prekomerno razmnoži, lahko povzroči lokalizirano (zajame del telesa) ali generalizirano (zajame celotno telo) demodikozo. Ta se kaže v obliki brezdlačnih mest, rdečice in luščenja kože, srbež pa se večinoma pojavi ob vzporedni bakterijski infekciji.
Klopi so majhni, brezkrilni insekti, ki so vidni tudi s prostim očesom. Na gostitelju se s krvjo prehranjujejo vse tri razvojne oblike: ličinke, nimfe in odrasli klopi. Ob močni infestaciji lahko povzročijo anemijo, drugače pa so prenašalci številnih bolezni.
Bartonelozo povzroča bakterija, ki jo najdemo v gostiteljevih eritrocitih. Bolezen lahko prizadene različne organske sisteme: bezgavke, sečila, oči. Pomembna je, ker pri ljudeh povzroča bolezen mačje praske. Na človeka se prenese s prasko, ki je okužena z boljšimi iztrebki. Na tem mestu nastane po nekaj dneh izpuščaj, lahko se pojavi vnetje regionalnih bezgavk in povišana telesna temperatura. Možni so tudi resnejši klinični znaki. Za preprečevanje je pomembno tretiranje mačk proti bolham, higiena rok in prask.
Hemobartonelozo ali kužno anemijo mačk povzroča parazit v eritrocitih. Bolezen lahko poteka brez kliničnih znakov, lahko pa z blago, zmerno ali s hudo stopnjo anemije, ki se lahko konča tudi s poginom okužene živali.
Anaplazmozo (erlihiozo) povzroča znotrajcelični parazit, ki ga najdemo predvsem v belih krvnih celicah. Po okužbi se lahko pojavi povišana telesna temperatura, neješčnost, šepanje, v hujših primerih tudi šok in multiorganska odpoved. Vendar pa so pogostejše blage oblike obolenja ali pa se bolezen sploh ne izrazi.
Borelioza je bakterijska bolezen, ki lahko prizadene tako živali kot ljudi. Obolenje lahko izbruhne šele nekaj mesecev po parazitiranj u klopa in se kaže s povišano telesno temperaturo, neješčnostjo, vnetjem sklepov in posledično s šepanjem. Za prenos bakterije naj bi bilo potrebnih 24 do 48 ur od ugriza klopa, zato je pomembno, da ga čim prej odstranimo.
Babeziozo povzroča znotrajcelični parazit, ki zajeda v eritrocitih. Klinični znaki bolezni so neznačilni in različni: neješčnost, povišana telesna temperatura, hujšanje, anemija, lahko tudi šok in multiorganska odpoved. Obolenje pa sicer največkrat poteka brez kliničnih znakov.
Leišmanioza je potencialno smrtna bolezen, ki jo povzroča znotrajcelični protozoj. Bolezen se pojavlja v tropskih in subtropskih področjih, kjer so podnebne razmere primerne za razvoj peščenih muh, ki so prenašalci povzročitelja. Običajno se pojavi neješčnost, hujšanje, vnetje bezgavk, številne kožne spremembe in spremembe na očeh. Bolezen je tudi zoonoza - se prenaša iz živali na ljudi in obratno. Leišmanioza se je začela pojavljati tudi na območjih, kjer ni peščenih muh, kar je posledica vedno večje mobilnosti psov in njihovih lastnikov. Živali lahko zaščitimo predvsem z repelenti (npr. ovratnice, spreji).
Srčne gliste ali dirofilarioza je zajedalska bolezen, ki jo povzroča srčna glista. Ob piku okuženega komarja se razvojne oblike prenesejo v kri gostitelja, od koder potujejo v pljučno arterijo oziroma tudi v desno polovico srca. Tu se razvijejo odrasli paraziti, ki povzročajo resne spremembe na pljučih in srcu. Na začetku lahko živali ne kažejo nobenih kliničnih znakov, pozn eje pa se lahko pojavijo kašelj, hitra utrudljivost, oteženo dihanje. Pri preprečevanju bolezni je pomembna predvsem preventiva (uporaba določenih repelentov, ampul, tablet).